HIŠNA IN LEDINSKA IMENA: ŽE 15 LET V UNESCOVEM SEZNAMU

Že 15 let: Ustno izročilo koroških Slovencev v Unescovem seznamu

nesnovne kulturne dediščine vAvstriji (www.unesco.at/kultur)

Pobude za ohranjanje ustno prenesenih hišnih in ledinskih in drugih zemljepisnih imen na Koroškem so z Unescovim priznanjem pred 15-imi leti, marca 2010, dobile pomembno podporo, predvsem pa tudi izredno motivacijo! Prva dva zemljevida iz Kotmare vasi in Sel, ki sta bila osnova za priznanje, sta zrasla iz samostojnih krajevnih kulturnih oz. kmečko-gospodarskih iniciativ. Široka javna pozornost in navdušenje pri kulturnih iniciativah, ki ga je sprožilo Unescovo priznanje, je dalo nov zagon in številne rezultate. Med njimi so najbolj vidni tiskani zemljevidi in kulturni portal FLU-LED (www.ledinskaimena.si), ki merodajno vplivajo na družbeno zavest o pomenu te nesnovne kulturne dediščine. Doslej je izšlo 11 tiskanih zemljevidov za 8 občin, številni zemljevidi so v pripravi. Na spletnem portalu FLU-LED (www.ledinskaimena.si; www.flurnnamen.at) so dostopni doslej tiskani zemljevidi (v obliki formata pdf) na Koroškem in Gorenjskem. V številnih občinah so nastale tudi avdiodokumentacije narečnih imen. Na podlagi teh zbirk in zemljevidov, v katerih so imena lokalizirana ter zapisana v domačem narečju in v standardni obliki, nastajajo raziskave z znanstvenimi razlagami imen in o njihovem zgodovinskem izvoru.

Leta 2024 je izšel priročnik o imenski pokrajini v Kotmari vasi, avtorja Vinka Wieserja v sodelovanju s strokovnjaki in strokovnjakinjami. Priročnik je predvsem poskus temeljite razlage pomena in zgodovine zemljepisnih imen, ki so jih oblikovali preprosti ljudje za orientacijo v svoji neposredni okolici. To je bil GPS kmetov, ki ga je sprejela tudi gospoda. Zgodovinski viri, zapisi grofov Dietrichstein, ki so stari nad 250 let in so nastali za določitev dajatev, pričajo o trdoživosti ledinskih in hišnih imen, saj so številna zgodovinsko zapisana imena v rabi še danes. Raziskave tudi dopuščajo sklep, da so imena tudi stara nad 1000 let. Pomembna so za razumevanje zgodovinskega in družbenega razvoja dvojezičnih krajev.

Na lokalni ravni potekajo poleg zapisovanja imen na zemljevidih in avdiodokumentacij številne pobude za vidnost, spoznavanje in ohranjanje lokalnih imen: pohodi po naravi, projekti z ljudskimi šolami, projekti na Slovenski gimnaziji in Velikovški gimnaziji, strokovna predavanja, razstave, znanstveni posveti, hišna imena na hišah in na nagrobnih kamnih, dvojezična (lokalna) imena na avtobusnih postajah ipd.

Projekt zbiranja zemljepisnih imen zbuja pozornost tudi na mednarodni ravni. Večkrat je bil predstavljen na zasedanjih ekspertne skupine za zemljepisna imen pri Združenih narodih (UNGEGN – United Nations Group of Experts on Geographical Names) kot primer dobre prakse živega ohranjanja (manjšinskih) zemljepisnih imen. Pomembna je tudi standardizacija na uradnih zemljevidih še ne zapisanih zemljepisnih imen ter javna raba dvojezičnih imen v okviru koriščenja občinske avtonomije. V sklopu projekta FLU-LED je izšla poenotena metodologija za fonetični zapis in standardizacijo ustno prenesenih slovenskih zemljepisnih imen, ki jo danes uporabljajo v Sloveniji in v zamejstvu.

Leta 2019 je projekt dokumentacije zemljepisnih imen s strani Unescove komisije bil izbran kot »primer dobre prakse« (Good Practice), ker zgledno udejanja cilje Unescove konvencije iz leta 2003: (a) varovanje nesnovne kulturne dediščine, (b) zagotavljanje spoštovanja nesnovne kulturne dediščine, (c) prenašanje kulturnih praks na mlajše rodove ter (d) krepitev sodelovanja in podpore na lokalni, državni in mednarodni ravni.

Kulturni geograf Peter Jordan opozarja, da bi lahko Koroška v veliko večji meri koristila lokalna imena in dvojezičnost za turistične namene, saj ravno ta dediščina Koroško kulturno in jezikovno bogati in ji daje vidno prepoznavnost.

Vinko Wieser, urednik kulturnega portala FLU-LED, Slovenska prosvetna zveza

Martina Piko-Rustia, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Krščanska kulturna zveza